Shranjevanje inzulina na potovanju 

Kadar potujete v vroče kraje, bo za hrambo inzulina za krajši čas zadoščala hladilna torbica. Pazite, da inzulina ne boste izpostavili temperaturam preko 25 °C. V avtu je lahko zelo vroče, zato je hladilna torbica še bolj pomembna. V vročem okolju je koža bolje prekrvavljena, zato je vsrkavanje inzulina intenzivnejše, hitrejše ter lahko privede do hipoglikemije.

Inzulina ne smemo izpostavljati prenizkim temperaturam, da ne zmrzne (npr. neposredno položen na zmrznjen vložek v hladilni torbi), ker tako izgubi svojo aktivnost. Inzulin tako postane moten ali spremeni barvo. Zato npr. na smučanju nosite inzulinsko črpalko spravljeno čim bliže telesu, pod oblačili. Tudi številni merilniki krvnega sladkorja prenehajo delovati pri nizkih temperaturah ali pa izmerijo nerealno visoke ali nizke sladkorje.

Odklopi črpalke

Na počitnicah se manjša potreba po inzulinu, zaradi drugačnega načina življenja, npr. redne telesne aktivnosti. Morda boste potrebovali nižje bazalne odmerke. Praviloma jih znižate za 0,05- 0,1 E/h. Pri zmerni telesni aktivnosti (treking, hoja) uporabljajte začasni bazalni nivo (30-50 % inzulina) – po 1 uri preverite krvni sladkor in nivo dodatno prilagodite, včasih bo potrebno črpalko celo ustaviti. Pri kratkotrajnih (do 60 minut) intenzivnih treningih (tek, borilni športi) ni treba nadomeščati bazalnega inzulina. Pri vodnih športih se lahko odklopite za dve uri in vmes izmerite glukozo v krvi. Pri daljših odklopih zaradi športa – po dveh do treh urah dodajajte boluse, ki so 50 % seštevek bazalnih odmerkov v naslednjih treh urah, upoštevajte še korekcijski odmerek in boluse za redne obroke.

Eksotični kraji

Ko potujete na druge celine, nastane večurna časovna razlika. Bazalnih odmerkov na črpalki sprva ne spreminjajte, pač pa na cilju prilagodite uro. Zaradi časovnega zamika se lahko počutite slabo (“jet leg”) in šele po več dneh se počutje popravi in spanec normalizira. Svetujemo več meritev krvnega sladkorja in skrbno prilagajanje odmerkov inzulina.

V eksotičnih krajih je največja težava potovalna driska. Nevarnost driske je kar 25-30 %. Antibiotik za njeno preprečevanje le redko predpišemo vnaprej. Ker vemo, da je vodenje sladkorne bolezni med okužbami in drisko težavno, se o tej možnosti pred odhodom v eksotične kraje posvetujemo s svojim diabetologom. Preventivno jemanje antibiotikov na kratkotrajnih potovanjih vas zavaruje v 70-90 %. Če je potovanje daljše, antibiotik predpišemo le, če se pojavi driska. S seboj vzemite primeren antibiotik. Nikar ga ne kupujte v lokalni lekarni, saj ne boste vedeli kaj vsebuje, in boste težko ocenili njegove stranske učinke.

Pri driski se zaradi izsušitve inzulin vsrkava v telo počasneje. Učinek je zato nepredvidljiv. Če je ob tem krvni sladkor visok, se izloča z urinom, kar lahko še poveča izsušitev. Šele ko nadoknadite izgubljeno tekočino, se njegov učinek normalizira, s čimer pa se poveča nevarnost hipoglikemije.

Reševanje hipoglikemij

Nikoli ne pozabite na pripomočke za reševanje hipoglikemij – kocke sladkorja, glukozne tablete, sladke napitke in glukagon. Z glukagonom lahko pozdravite težko hipoglikemijo, tudi če ste zelo oddaljeni od bolnišnice. Vaši prijatelji na potovanju morajo vedeti, kje imate spravljene pripomočke za vodenje sladkorne bolezni in reševanje hipoglikemij! Poučite jih, kako naj odklopijo črpalko pri težki hipoglikemiji in kako uporabijo glukagon.

Scroll to Top