za lažje življenje

Prehrana v času praznikov

Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž., klinični dietetik


Kazalca na uri bomo zadnjo marčevsko nedeljo premaknili za eno uro naprej in tako prešli na poletni čas. Ob premiku ure se bomo znašli na vrhuncu praznovanja največjega krščanskega praznika velike noči. Hkrati se bo iztekel 40-dnevni post.

Po starih navadah se po Veliki noči lahko prične delo na njivi. Težke in debele plašče ter bunde bodo zamenjala lahkotnejša oblačila. Obisk tržnice bo zaradi toplega pomladnega sonca prijetnejši in sama ponudba tržnice iz tedna v teden bogatejša. Prav je, da kislo zelje in repo, kakšno krvavico in obaro na naših krožnikih, zamenjajo lahkotnejše jedi.

Kako je bilo nekoč

Na deželi so teden pred veliko nočjo prenehali z delom na poljih, pospravili so dvorišča, gospodarska poslopja in bivalne prostore. Na tak način se je sicer vse do danes obdržal običaj, da pred velikonočnimi prazniki, ko nas čakata počitek in dobro obložena miza, očistimo in pospravimo stanovanje.

Veliki petek je bil nekoč dan popolnega počitka in je še danes dan velikega posta. Ljudje so nekoč na veliki petek jedli jedi iz repnih olupkov in ocvirkov. S tem so se spomnili na čase hude lakote. Danes na veliki petek ne jemo le mesa, saj sveže repe praktično ne poznamo več, še manj pa si predstavljamo, da bi jedli olupke, njihovo mesto je vendar v smetnjaku za biološke odpadke.

Na soboto ljudje še danes pripravljajo jedi za žegen – šunk, hren, kruh, potico in pobarvana jajca oz. pirhe. Po sprejetem velikonočnem blagoslovu družine navadno v nedeljo zjutraj sedejo k velikonočnemu zajtrku.

Nekoč se je praznovanje velike noči raztegnilo še naprej v naslednji, beli teden, vse do bele nedelje, ki se imenuje tudi “mala velika noč”. Ta pomeni konec velikonočnega praznovanja. V tem času so družine poskrbele za “boljše” jedi na krožniku, sicer se s količino ni pretiravalo.

In kako je danes

Težava praznovanja v današnjih časih je, da se naše mize skozi vse leto šibijo pod težo zdrave in tudi manj zdrave hrane. Skoraj vsak dan ali celo večkrat na dan jemo meso, salame, sire, kruh in druge vrste škrobnih živil, ki so bogati viri energije. Za razliko od naših prednikov pa se manj gibamo, za kar se posledično znižuje tudi energijska poraba. Za praznike si želimo »še boljših jedilnikov« od vsakodnevnih, zato še dodatno pretiravamo. Tako se naše mize šibijo od dobrot.

Še dobro, da smo se zaradi pandemije morali prisilno ustaviti in omejiti nakupovalne pohode. Zadnja leta se je zdelo, da izvajamo s prehranjevanjem med prazniki nad našim telesom pravi »mobing«, ne da bi se tega sploh zavedali.

Začelo se je že dan pred praznikom v trgovini s pravo bitko razuma, ali bodo trikilogramska šunka, puran in še meter svinjskih kotletov, dovolj za našo družino, ki šteje vsega skupaj sedem članov, od tega dva malčka. Potem postanemo pred polico z jajci, sledi premišljevanje, koliko pirhov bomo letos pobarvali – samo 10, morda cel ducat ali raje kar dva, da nam jih slučajno čez teden dni ne bo že zmanjkalo.

Za praznike se moramo tudi posladkati, ap pomislimo:”  Ta velika potica morda ne bo dovolj,” zato se v vozičku hitro znajde še ena industrijska, saj veste, za vsak primer, če pridejo obiski.

S kuhanjem torejsmo prav pošteno pretiravamo in pripravimo obede, kot da imamo povabljen pehotni bataljon in ne le sedem članov ožje družine. Rezultat praznikov je jasen: slabo počutje, utrujenost, kakšen kilogram več, iztirjen sladkor in jasna zaobljuba za drugo leto, da ne bomo tako pretiravali.

Je zdravo prehranjevanje čez praznike mogoče?

Moje osebno mnenje je, da je največji nesmisel spreminjati tradicionalne praznične jedi v »lahke« jedi in na ta način narediti prehranjevanje med prazniki bolj zdravo. Škoda časa in energije, saj s tem ne bomo omilili prenajedanja med prazniki. Še več, zaradi lažnega občutka saj je » láhko« in zato »bolj zdravo« si lahko privoščim več.

Tudi nove smernice za prehrano pri sladkorni bolezni tipa 2 učijo prav o tem. Pomembna je količina, ta pa se že začne pri nakupu v trgovini. Prvo pravilo naj bo zato: ZMERNO.

Predlagam, da naredite tako, kot so to počeli nekoč. V času posta načrtno jejte bolj redno in predvsem manj. V prehrano uvedite (če tega še niste storili) redne vsaj tri do štiri dnevne obroke – odvisno od načina zdravljenja. Ti naj bodo energijsko revnejši, tako da vsebujejo več zelenjave (kislo zelje, repo, motovilec …) in sadja (jabolka, zimske sorte hruške, pomaranče, mandarine), na drugi strani veliko manj škroba (kruha, krompirja, testeni, riža …), meso pa omejite, tako da ga boste uživali le ob koncu tedna. V vsakdan uvedite tudi redno telesno aktivnost – gibanje (hoja, lahkoten tek, nemara tekaške priprave na prvi pomladni tek).

V času praznikov pa ne pretiravajte s preobloženimi mizami. Velikonočni zajtrk naj bo res kraljevski, nato pa se z družino odpravite ven v naravo po prve mačice in teloh. Če bo toplo, so prazniki idealni za prvo krajše kolesarjenje. In počutili se boste veliko bolje. Predvsem pa boste praznikom vrnili smisel – biti več s svojimi najbližjimi.

Za velikonočne praznike predlagam naslednji jedilnik:

Tradicionalni Velikonočni zajtrk*:
Pirhi (1-2): 0 g OH
Šunka s hrenom (za dlan – 2 veliki rezini): 0 g OH
Kruh (potica ali Primorska penica, 1 kos): 35 g OH

Čas za družino: Kolesarski izlet ali le sprehod po mačice in teloh
*pozor beljakovinski zajtrk, paziti pri pokrivanju

Velikonočno kosilo:
Goveja juha z domačimi zdrobovimi žličniki (1 krožnik): 3 žličniki – 15 g OH
Pečen nadevan piščanec ali pečen kozliček (1 kos): 0 g OH
Popečen krompir (1 pest): 15-20 g OH
Motovilec v solati (velika skleda): 5 g OH
Orehova ali druge potice (1 kos): 35 g OH
Ingverjev čaj brez sladkorja (1 skodelica): 0 g OH

Čas za družino: Krajši vzpon na bližnji hrib ali travnik po regrat

Malica:
Osvežilna sadna solata (pomaranče, huška, jabolko): 15 g OH
Koščki črne čokolade z grškim nemastnim jogurtom (1 mala skodelica): 10 g OH

Večerja*:
Šunka s hrenom (1 dlan – 2 večji rezini): 0 g OH
Regratova solata s trdo kuhanim jajcem (1 globok krožnik): 5 g OH
Pirin toast (1-2 rezini): 30-60 g OH

Čas za družino: Družabne igre
*pozor beljakovinska večerja, paziti pri pokrivanju

Scroll to Top