O distoniji
Distonija je nevrološka motnja gibanja, za katero je značilno nehoteno krčenje mišic, ki sili telo k zvijanju in ponavljajočim gibom ter nenormalni drži zajetih delov telesa (udov, trupa, vratu ali obraza).
Krčenja povzročajo ponavljajoče se, zasukane gibe ali bolečo držo, ki lahko ovirajo vsakodnevne aktivnosti, kot so hoja, spanje, prehranjevanje in govor.
Vrsta distonije
Primarna distonija je stanje, pri katerem je distonija edini simptom in ni prisotnih drugih bolezenskih sprememb. Primarna distonija je večinoma dedna.
Sekundarna distonija je posledica drugega zdravstvenega stanja, kot so možganska kap ali okužbe, lahko pa nastane tudi zaradi poškodbe, na primer travme možganov.
Distonija se dodatno razvršča glede na prizadeti del telesa:
- Žariščna (fokalna) distonija (vključno s cervikalno) prizadene eno območje telesa.
- Multifokalna: prizadene dva ali več nepovezanih delov telesa.
- Segmentalna distonija prizadene dve ali več sosednjih območij telesa.
- Generalizirana distonija prizadene celotno telo.
- Hemidistonija: prizadene polovica telesa.
Približno 500.000 odraslih in otrok v Evropi trpi za distonijo.
Trenutno zanjo ne poznamo zdravila in vsi načini zdravljenja so namenjeni zmanjšanju simptomov.
