Merjenje glukoze v krvi je povezano z zbadanjem v prste, zbadanje pa je povezano z bolečino in poškodbo tkiva.

Pogosto slišimo, da je menjava lancete pri vsakem merjenju sladkorja v krvi nesmiselna in da je dovolj, če se lanceta menja redkeje, na vsakih nekaj vbodov ali celo le enkrat tedensko. To, čeprav zakoreninjeno prepričanje, pa ne drži. Lanceta je izjemno tanka in njena konica natančno brušena ter prevlečena s silikonom, da je vbod lancete čim manj boleč in čim manj poškoduje tkivo.

Za merjenje glukoze v krvi vzorec krvi najpogosteje vzamemo iz prsta, redkeje iz alternativnih mest takrat, ko so blazinice prstov boleče in poškodovane. Pogosto zbadanje je povezano z bolečino in poškodbo tkiva. Nekatere sprožilne naprave lahko bolečino vboda sicer omilijo, a popolnoma izogniti se ji žal ne da.

Od česa je odvisna bolečina?

 Stopnja bolečine ob vbodu in poškodba tkiva na mestu vboda je neposredno povezana s pogostostjo menjave lancete. Upoštevati je treba tudi prag bolečine, ki jo prenesete in kakovost sprožilne naprave, s katero med drugim določate tudi globino vboda.

Zakaj je lanceta primerna le za enkratno uporabo?

Ko je lanceta enkrat uporabljena, ni več sterilna, izgubi ostrino, na njej pa najdemo tudi ostanke krvi in tkiva. Četudi jo sperete ali obrišete, ji sterilnosti in nabrušenosti ne morete povrniti. Kot veste, je za točnost izmerjene vrednosti pomembna tudi čistoča rok, pripomočkov in še posebej mesta odvzema vzorca krvi, saj lahko v nasprotnem primeru rezultat izmerjene vrednosti odstopa od dejanske vrednosti.

Več o pravilnem odvzemu vzorca krvi si lahko preberete tukaj.

Ko je lanceta enkrat uporabljena, poleg tega, da ni več sterilna, z vsakim nadaljnjim vbodom postaja vse bolj topa. Tanko brušena lanceta in prevleka silikona omogočata čim bolj gladek vbod. S tem se omili bolečina in povzroči minimalna poškodba tkiva.