V infuzijski cevki in v rezervoarju občasno opazimo zračne mehurčke, ki nastanejo zaradi različnih vzrokov. Najpogostejši so:

• Nenatančna menjava infuzijskega seta (neopažen zrak v rezervoarju ali cevki, nezadosten prebrizg cevke, ipd).
• Prehitro prečrpavanje inzulina v rezervoar: zaradi sestave inzulinske mešanice lahko zračni mehurčki nastanejo, ko inzulin iz karpule prečrpamo v rezervoar. Inzulin se ob hitrem pretoku z vrtinčenjem tekočine speni in vsebuje več zraka. Mehurčkom se izognemo tako, da prečrpavanje izvedemo počasi.
• Inzulin ni ogret na sobno temperaturo: mehurčkov je več, če v rezervoar vstavljamo hladen inzulin, saj se ob ogrevanju inzulina lahko izloči zrak. Ob menjavi seta vedno pazimo, da je inzulin ogret na sobno temperaturo.
• Postopno tvorjenje mehurčkov med uporabo: mehurčki lahko iz različnih vzrokov nastanejo tudi kasneje, med uporabo, zato je pomembno redno dnevno pregledovanje rezervoarja in cevke.

Potisk tako majhne količine zraka v podkožje ne povzroča težav, vendar bomo zaradi zračnih mehurčkov prejeli manj inzulina. Iz velikosti zračnega mehurčka lahko ocenimo, koliko inzulina nam primanjkuje. 5 do 7 cm dolg zračni mehurček v setu pomeni 1 enoto inzulina.

Če zračne mehurčke spregledamo ali jih ne odstranimo so lahko vzrok za nepojasnjene visoke vrednosti krvnega sladkorja. Primer: če ima otrok bazalni odmerek 0,25 E/h in ima v cevki 5 do 7 cm dolg zračni mehurček bo kar 4 ure brez bazalnega inzulina!

>> Mehurčkov ne odstranjujemo z dodajanjem bolusa, temveč s funkcijo ‘Prebrizg kanile’ – več o tem si preberite TUKAJ.