Številni posamezniki, ki imajo sladkorno bolezen že dalj časa, znakov hipoglikemije ne zaznajo več tudi pri vrednostih krvnega sladkorja pod 3 ali celo pod 2 mmol/L (nezavedna hipoglikemija).

Klinični znaki ob hipoglikemiji so številni in niso enaki pri različnih posameznikih in tudi ne vedno enaki pri isti osebi. Pomembno je, da se učimo prepoznati znake hipoglikemije in ob njih pravočasno ukrepati. Znake hipoglikemije lahko opazi posameznik sam, pogosto pa tudi družina, prijatelji, sodelavci, učitelji ali trenerji …

Hipoglikemija nastopi iz različnih vzrokov, skupno vsem je, da gre za nesorazmerje med količino krožečega insulina ter glukoze v telesu. Hipoglikemija najpogosteje nastopi kadar smo:

1.      injicirali prevelik odmerek insulina,

2.      kot mesto injiciranja insulina pred športno aktivnostjo izbrali predel nad aktivno mišico,

3.      izpustili reden obrok ali je bil le ta premajhen oziroma napačno sestavljen glede na injicirani odmerek insulina,

4.      nepravilno razporedili obroke,

5.      intenzivno telesno aktivni,

6.      zboleli z drisko ali bruhanjem, ki onemogočata normalno vsrkavanje ogljikovih hidratov.

Možganske celice kot vir energije uporabljajo skoraj izključno sladkor - glukozo. Ta se v osrednjem živčevju ne more shranjevati ali na novo izgrajevati, zato je delovanje možganov odvisno od njegove stalne preskrbe preko krvnega obtoka. Če sladkorja v krvi ni dovolj, je delovanje osrednjega živčevja moteno, takoj pa se sprožijo tudi varovalni mehanizmi, ki skušajo normalizirati njegovo raven. Pri tem sodelujejo hormoni glukagon, adrenalin, rastni hormon in kortizol ter simpatični in parasimpatični avtonomni živčni sistem z noradrenalinom in acetilholinom.

Bolniki opisujejo občutek lakote, so bledi in se tresejo, potijo, zaznajo močno in pospešeno utripanje srca, občutek vročine pa tudi slabost ter bruhanje so posledice delovanja avtonomnega živčevja. Zaradi pomanjkanja glukoze v osrednjem živčevju je bolnik lahko tudi omotičen, zmeden, utrujen in zaspan, se težko koncentrira, govori počasi in zatikajoče, pojavita se lahko tudi glavobol in motnje vida. Če ne ukrepamo ustrezno, lahko bolnik izgubi zavest, pojavijo se krči. Hipoglikemijo delimo na blago, srednjo in hudo hipoglikemijo. Pri blagi in srednji stopnji zavest ni motena, nizek krvni sladkor bolnika še ne ogroža pomembno. Huda hipoglikemija je tista, pri kateri bolnik ni sposoben samostojno ukrepati, bodisi da je nezavesten, v komi ali ima krče. Za reševanje take hipoglikemije potrebuje pomoč druge osebe.

·         lakota,                                                             

·         potenje,                 

·         hitro in močno utripanje srca ,               

·         razdražljivost,

·         bledica,

·         tresenje,

·         težave s koncentracijo,                          

·         zmedenost,                                     

·         zatikajoč govor,

·         zaspanost,                                       

·         občutek vročine ali mraza,

·         glavobol in motnje vida.

Pri velikem številu sladkornih bolnikov se po daljšem trajanju bolezni pojavi nezavedanje hipoglikemij. Posameznik ne opaža več znakov, ki bi ga opozorili na prenizek krvni sladkor. Takšno stanje je lahko nevarno, saj se posameznik ne zaveda, da se raven krvnega sladkorja niža in, da bi bilo potrebno ukrepati. Pri bolnikih z nezavednimi hipoglikemijami, v primerjavi z bolniki brez nezavednih hipoglikemij, telo z izločanjem adrenalina odreagira kasneje, kar pomeni pri še nižji vrednosti krvnega sladkorja. Pri bolnikih z nezavednimi hipoglikemijami so veliko pogostejše hude hipoglikemije.

Nezavedanje hipoglikemij lahko, ob doslednjem preprečevanju hipoglikemij, postopno preide. Zato je pomembno, da ob vsaki izmerjeni nizki vrednosti krvnega sladkorja vedno ustrezno ukrepamo, tudi kadar znakov hipoglikemije ne zaznamo. Le tako bomo znake hipoglikemije postopno ponovno zaznavali.

Nočna hipoglikemija je zelo pogost pojav, ki po dogovoru pomeni znižanje glukoze v krvi v času spanja pod 3 mmol/L. Pri ljudeh z dobro presnovno urejenostjo se pojavlja povprečno 2-3 krat tedensko, najpogosteje okoli 2. do 3. ure zjutraj. Težke hipoglikemije se pogosto pojavijo ponoči. Nočne hipoglikemije povzročajo zaskrbljenost in strah, saj lahko potekajo brez kliničnih znakov in so pogosto odkrite ob slučajnih meritvah preko noči.

Hipoglikemija bolnika ne prebudi, zato se lahko stopnjuje v hudo hipo ob kateri bi potreboval pomoč druge osebe, ki pa ponoči največkrat ni prisotna.

Da bi preprečili najtežjo hipoglikemijo z nezavestjo in krči je potrebno tako otroke, mladostnike in odrasle kot tudi njihove starše ali življenjske sopotnike poučiti in opozoriti, naj bodo pozorni na kakršne koli drugačne občutke, počutje in simptome. Pomembno je, da že ob prvih znakih slabega počutja izmerijo vrednost krvnega sladkorja, ter tako pravočasno rešijo hipoglikemijo in preprečijo napredovanje v hudo obliko (nezavest in krče).

Hipoglikemija se lahko pojavi kadarkoli: doma, v šoli ali službi, pri igri nogometa ali med vožnjo z avtomobilom. Največkrat preseneti nenadoma in nepričakovano. Ker je hitro in pravilno ukrepanje ob hipi zelo pomembno, morajo njene znake poleg družinskih članov prepoznati tudi stari starši in drugi sorodniki, vzgojiteljice, učiteljice in sošolci, sosedje in prijatelji. Čim večje število ljudi je seznanjenih s tem, da ima posameznik sladkorno bolezen in pozna znake ter ukrepe ob hipoglikemiji, bolj bo ta varen.

Ker se hipa pojavi nenadoma je pomembno, da imamo pri sebi vedno hrano ali pijačo, s katero bomo rešili hipoglikemijo. Največkrat imamo s seboj sladek napitek (sok, ledeni čaj, navadno kolo) oziroma kocke sladkorja ter v zadnjem času tudi glukozne tablete. Najhitreje zviša krvni sladkor zaužitje glukoznih tablet, ki se naglo topijo in jih je lahko odmeriti glede na višino krvnega sladkorja in težo posameznika.

Na KOEDBP Pediatrične klinike smo opravili raziskavo (Doneva A. s sodelovci) s katero smo dokazali, da se že 20 minut po zaužitju glukoznih tablet krvni sladkor pomembno zviša. V raziskavi so otroci, mladostniki in mladi odrasli ob hipoglikemiji zaužili 2 gr čiste glukoze na 10 kg telesne teže, če je bil krvni sladkor višji od 3,0 mmol/L in 4 gr na 10 kg telesne teže, kadar je bil sladkor nižji. Kadar dvig krvnega sladkorja ni bil zadosten so lahko ponovno zaužili enako količino glukoznih tablet kot prvič.

NE POZABIMO! Po hipoglikemiji bolnika nikoli ne pustimo samega. Ostane naj z osebo, ki pozna znake in ukrepe ob hipoglikemiji.

Zdravljenje hipoglikemije za uporabnike insulinske črpalke

Črpalko ustavimo za 30 minut: uporabimo funkcijo  »USTAVI (SUSPEND)«, s katero črpalko enostavno ustavimo in nato ponovno poženemo. Še bolj primerno pa je, če ob hipi uporabimo funkcijo začasni bazalni odmerek  »VRSTA ZAČ. BAZ. ODM. (TEMPORARY BASAL)«, v  času katerega (ponavadi za čas 30-60 minut) črpalka v telo ne dovaja insulina in se po izteku nastavljenega časovnega obdobja dovajanje samodejno nadaljuje.

Bolnik zaužije enako količino enostavnih ogljikovih hidratov - glukoznih tablet kot pri drugih oblikah zdravljenja sladkorne bolezni tipa 1.

Ne pozabimo: Kadar je hipoglikemija nastopila po naporni športni aktivnosti, sredi noči, kadar je posameznik na FIT-u (Funkcionalni insulinski terapiji) ali je nagnjen k težkim hipoglikemijam in bo naslednji obrok šele čez več kot 1 uro, zaužijemo dodatno še manjši obrok (30 gr) sestavljenih ogljikovih hidratov, npr. košček kruha z maslom ali sirom, jabolko in kreker …. Ali ta dodatni obrok ustrezno pokrijemo z odmerkom insulina nam bo svetoval diabetolog ob rednih pregledih v ambulanti.

Ker se hipoglikemija lahko pojavi nenadoma, je potrebno otroke in mladostnike ter odrasle kot tudi njihove starše in svojce poučiti, kako pomembno je, da si redno merijo krvni sladkor, da so njihovi obroki pravilno sestavljeni in enakomerno porazdeljeni čez cel dan (do 5 obrokov dnevno). Zavedati se moramo nevarnosti izpuščenih obrokov, ne glede na to ali smo v vrtcu, šoli, izletu, službi, na treningu, doma ali na počitnicah, ker le tako lahko preprečimo oziroma zmanjšamo število hipoglikemij.

Z uporabo glukoznih tablet lahko poenostavimo in poenotimo ukrepe pri hipoglikemiji ne glede na posameznikovo starost, telesno težo ali vrednost krvnega sladkorja. Porast krvnega sladkorja je primeren in zadosten že ob majhni količini zaužitih tablet.

Vitergin vsebuje pretežno fruktozo, ki ne povzroči dovolj hitrega dviga krvnega sladkorja in zato ni primerno živilo za reševanje hipoglikemij. Krvni sladkor bo primerno zrasel šele po pol ure ali več.

Osnovno pravilo pri reševanju hipoglikemije je, da enostavne ogljikove hidrate zaužijemo skupaj s tekočino. Tekočina pospeši raztapljanje sladkorja in se, ogreta na sobno temperaturo (18-25 °C), skupaj z raztopljenim sladkorjem najhitreje vsrka v telo.

Glukoza je osnovni vir energije za naše telo ter obenem živilo, ki se najhitreje vsrka v telo. Celice jo lahko takoj izrabijo in znaki hipoglikemije bodo naglo izzveneli. Raziskave so dokazale, da se po zaužitju čiste glukoze krvni sladkor prične zviševati že po 10 minutah, pomemben porast pa dosežemo po 15 do 20 minutah. Glukozne tablete se naglo raztopijo v ustih, zato je dvig krvnega sladkorja hiter in učinkovit, saj se glukoza vsrkava v kri tudi preko ustne sluznice.

Mlečni sladoled in čokolada vsebujeta veliko maščob, ki upočasnijo vsrkavanje sladkorjev v črevesju, zato bo zadosten dvig krvnega sladkorja nastopil po več kot 30 minutah (po nekaterih raziskavah šele po 60 do 90 minutah). Znaki hipoglikemije bodo prisotni dalj časa in morda bomo tako nehote pojedli več kot bi želeli, posledica česar bo izrazit porast krvnega sladkorja (ki ga ne bomo mogli pripisati samo kontra regulatorni reakciji hormonov ob hipi). Če so hipe pogostejše bo posledica tudi največkrat nezaželen porast telesne teže.

Zakaj odsvetujete slaščice ob hipoglikemiji? Imamo 5 let staro deklico, ki ji ob hipi ponudimo bonbon ali »kinder jajček«.

Hipoglikemija zahteva zdravilo in ne slaščice. Vaši deklici dajete napačno informacijo – če je moj sladkor nizek, dobim nagrado – slaščico. Tako lahko želja po slaščici preraste v izzivanje hipoglikemij. Otrok ne bo v celoti pojedel svojih rednih obrokov v želji, da bi nastopila hipa in bi dobil sladkorček. Rešujte hipe raje vsi (vsa družina z dedki in babicami vred pa tudi osebje v vrtcu ali šoli) enotno z 1 dL sladkega soka ali glukozno tableto, slaščice pa prihranite za praznovanja in športne aktivnosti.

Nataša Uršič Bratina

Pediatrična klinika Ljubljana