Potovanja so lahko zelo prijetna, če se nanje res dobro pripravimo. Pomoč diabetološkega tima o ustrezni pripravi na pot ne bo odveč, predvsem če potujete daleč. Na potovanju je ritem življenja spremenjen, drugačna je hrana, morda je prisoten celo časovni zamik, zato so potrebne pogostejše meritve krvnega sladkorja. Pot je lahko povezana s stresom, drugačne so vremenske razmere, morda se v tujini ne znajdemo prav dobro.

Na kaj je dobro pomisliti?

Dostopnost lekarn in zdravstvenega osebja v tujini

Pozanimajte se, kje boste našli lekarne, da boste lahko dobili dodatni insulin ali drug material za vodenje sladkorne bolezni. Če bo potovanje daljše, se pozanimajte pri svojem diabetologu, kako in kje voditi sladkorno bolezen v tujini. Poskrbite za ustrezno zdravstveno zavarovanje za ves čas potovanja. S seboj imejte zabeležko s podatki o vseh svojih boleznih in zdravilih, ki jih redno prejemate. Ob stiku z zdravstvenim osebjem vedno poudarite, da imate sladkorno bolezen. Če potujete v eksotične kraje, kjer bodo potrebna cepljenja, se cepite dovolj zgodaj, da vam stranski učinki cepljenja ne bodo pokvarili potovanja.

Pravilno na pot

Potrebujete dovolj veliko zalogo insulina in drugih pripomočkov za vodenje sladkorne bolezni (seti, rezervoarji, testni lističi, ...). S seboj vzemite dva- do trikrat več insulina, kot mislite, da ga boste na poti porabili. Insulin, sete in rezervoarje razporedite v prtljagi na več mest. Tudi v ročni prtljagi naj bo prostor za insulin in nekaj setov s sprožilno napravo. Insulinske črpalke in insulina sevanje rentgena na letaliških kontrolah ne bo poškodovalo. Pri sebi imejte vedno tudi potrdilo z navodili carinskemu osebju, naj ne zahteva odklopa črpalke zaradi dodatnih pregledov. Le-to naj vsebuje tudi podatke o sladkorni bolezni, saj so predpisi predvsem na letalih zelo strogi in vas že lancete lahko spravijo v resne težave.

Ko greste na pot, naj bo v vaši prtljagi:

• Dodatna zaloga insulina, ki naj bo delno v ročni prtljagi;
• Seti, brizge, rezervne baterije in drugi pripomočki za insulinsko črpalko;
• Alkoholni robčki;
• Injektorji za enkratno uporabo;
• Merilnik krvnega sladkorja z rezervnimi baterijami, testni lističi in lancete;
• Sladkor ali glukozne tablete za hipoglikemije, glukagon;
• Toplomer in termometer za hladilnik;
• Dodatna zdravila;
• Kartica in potrdilo o sladkorni bolezni, potrdila o zdravstvenem zavarovanju;
• Navodila zdravnika o vodenju sladkorne bolezni;
• Telefonske številke domačega diabetologa ali klinike.

Pravilno shranjevanje insulina na potovanju 

Kadar potujete v vroče kraje, bo za hrambo insulina za krajši čas zadoščala hladilna torbica. Pazite, da insulina ne boste izpostavili temperaturam preko 25 °C. V avtu je lahko zelo vroče, zato je hladilna torbica še bolj pomembna. V vročem okolju je koža bolje prekrvavljena, zato je vsrkavanje insulina intenzivnejše, hitrejše ter lahko privede do hipoglikemije. 

Insulina ne smemo izpostavljati prenizkim temperaturam, da ne zmrzne (npr. direktno položen na zmrznjen vložek v hladilni torbi), ker tako izgubi svojo aktivnost. Insulin tako postane moten ali spremeni barvo. Zato npr. na smučanju nosite insulinsko črpalko spravljeno čim bliže telesu, pod oblačili. Tudi številni merilniki krvnega sladkorja prenehajo delovati pri nizkih temperaturah ali pa izmerijo nerealno visoke ali nizke sladkorje.

Odklopi črpalke

Na počitnicah se manjša potreba po insulinu, zaradi drugačnega načina življenja, npr. redne telesne aktivnosti. Morda boste potrebovali nižje bazalne odmerke. Praviloma jih znižate za 0,05- 0,1 E/h. Pri zmerni telesni aktivnosti (treking, hoja) uporabljajte zašasni bazalni nivo (30-50 % inzulina) - po 1 uri preverite krvni sladkor in nivo dodatno prilagodite, včasih bo potrebno črpalko celo ustaviti. Pri kratkotrajnih (do 60 minut) intenzivnih treningih (tek, borilni športi) ni potrebno nadomeščati bazalnega inzulina. Pri vodnih športih se lahko odklopite za dve uri in vmes izmerite krvni sladkor. Pri daljših odklopih zaradi športa - po dveh do treh urah dodajajte boluse, ki so 50 % seštevek bazalnih odmerkov v naslednjih treh urah, upoštevajte še korekcijski odmerek in boluse za redne obroke.

Eksotični kraji

Ko potujete na druge celine, nastane večurna časovna razlika. Bazalnih odmerkov na črpalki sprva ne spreminjajte, pač pa na cilju prilagodite uro. Zaradi časovnega zamika se lahko počutite slabo ("jet leg") in šele po več dneh se počutje popravi in spanec normalizira. Svetujemo več meritev krvnega sladkorja in skrbno prilagajanje odmerkov insulina.

V eksotičnih krajih je največja težava potovalna driska. Nevarnost driske je kar 25-30 %. Antibiotik za njeno preprečevanje le redko predpišemo vnaprej. Ker vemo, da je vodenje sladkorne bolezni med okužbami in drisko težavno, se o tej možnosti pred odhodom v eksotične kraje posvetujemo s svojim diabetologom. Preventivno jemanje antibiotikov na kratkotrajnih potovanjih vas zavaruje v 70-90 %. Če je potovanje daljše, antibiotik predpišemo le, če se pojavi driska. S seboj vzemite primeren antibiotik. Nikar ga ne kupujte v lokalni lekarni, saj ne boste vedeli kaj vsebuje, in boste težko ocenili njegove stranske učinke.

• Izogibajte se pitju tekoče vode!
• Ne pijte vodovodne vode in pijač z ledom!
• Ustekleničena voda in drugi napitki so navadno varni!
• Pogosto si umivajte roke!
• Uživajte le sveže pripravljeno hrano, ki naj bo servirana vroča, in ne hrane, ki se je pregrevala, surove hrane, solat, sadja, sladoledov, mlečnih krem ...

Pri driski se zaradi izsušitve insulin vsrkava v telo počasneje. Učinek je zato nepredvidljiv. Če je ob tem krvni sladkor visok, se izloča z urinom, kar lahko še poveča izsušitev. Šele ko nadoknadite izgubljeno tekočino, se njegov učinek normalizira, s čimer pa se poveča nevarnost hipoglikemije.

Reševanje hipoglikemij

Nikoli ne pozabite na pripomočke za reševanje hipoglikemij - kocke sladkorja, glukozne tablete, sladke napitke in glukagon. Z glukagonom lahko pozdravite težko hipoglikemijo, tudi če ste zelo oddaljeni od bolnišnice. Vaši prijatelji na potovanju morajo vedeti, kje imate spravljene pripomočke za vodenje sladkorne bolezni in reševanje hipoglikemij! Poučite jih, kako naj odklopijo črpalko pri težki hipoglikemiji in kako uporabijo glukagon.