A
Proizvod presnove, ki se pri diabetični ketoacidozi v večjih količinah pojavlja v urinu.
Znižan pH zunajcelične tekočine zaradi kopičenja kislin v organizmu.
Hormon, ki ga izloča nadledvična žleza. Pri stresu ali bolezni zvišuje nivo glukoze v krvi.
Proteinurija. Prisotnost beljakovin v urinu. Albuminurija je lahko znak za nefropatijo (obolenje ledvic).
Ena izmed vrst celic v trebušni slinavki, ki izdelujejo in izločajo hormon glukagon. Glukagon zvišuje glukozo v krvi.
Rentgenski prikaz žilja za diagnostične namene.
Poapnenje žil. Bolezen arterij, za katero so značilne zadebelitve žilnih sten in zamanjšana elastičnost.
Kakršnakoli bolezen krvnih žil (ven, arterij, kapilar).
B
Količina insulina, ki pokriva potrebe telesa po insulinu med obroki in ponoči.
Celice trebušne slinavke, ki izdelujejo in izločajo hormon insulin, ki znižuje količino glukoze v krvi.
Večji enkraten odmerek insulina za pokrivanje obroka hrane ali znižanje visoke vrednosti glukoze v krvi.
C
Seštevek vseh odmerkov insulina prejetih v enem dnevu.
D
Diabetes ali sladkorna bolezen je nezmožnost telesa, da v zadostni količini proizvaja insulin. Insulin je hormon, ki pomaga telesu izkoriščati energijo sladkorjev, škroba in drugih sestavin hrane.
Adipoznost. Čezmerno kopičenje maščevja in s tem prevelika telesna masa, ki presega normative za posamezno konstitucijo, telesno višino, spol in starost. Definira jo indeks telesne mase nad 30 kg/m2.
Grozdni sladkor, glukoza, ki se uporablja tudi kot hitra pomoč za zvišanje krvnega sladkorja pri hipoglikemiji.
Resno, ogružujoče stanje, ki je posledica hiperglikemije (visoke vrednosti glukoze v krvi). Zahteva takojšnje zdravljenje. DKA se razvije, kadar v telesu ni dovolj insulina in celicam primanjkuje glukoze. Organizem zato aktivira alternativni vir energije, maščobe, katerih stranski proizvod - ketoni povzročijo zakislitev krvi. Nezdravljena DKA lahko vodi v komo in celo smrt.
Stanje, ko bolnik s sladkorno boleznijo zaradi previsoke vrednosti glukoze v krvi (hiperglikemije) ali prenizke vrednosti glukoze v krvi (hipoglikemije) izgubi zavest, kar v nadaljevanju privede do kome.
Značilen kroničen zaplet sladkorne bolezni, ki se izraža na malih žilah v ledvicah.
Bolezen perifernih živcev pri sladkorni bolezni.
Napredujoča bolezen mrežnice pri bolnikih s sladkorno boleznijo.
Zdravnik/-ca specialist/-ka za zdravljenje sladkorne bolezni.
Veda o sladkorni bolezni.
Prepoznanje in poimenovanje bolezni.
Predpisana hrana zdravega ali bolnega človeka.
Kronični zapleti na velikih žilah.
E
Tvori hormone in jih izloča v kri. Hormoni imajo pomembno vlogo v presnovnih procesih in drugih funkcijah organizma.
Nezmožnost doseganja in vzdrževanja erekcije, ki je dovolj čvrsta in traja dovolj dolgo, da omogoči začetek in dokončanje normalnega spolnega odnosa.
F
Visoka raven glukoze v krvi zgodaj zjutraj. Povzroči jo delovanje nekaterih hormonov.
Sadni sladkor.
Nadomeščanje insulina, ki posnema fiziološko izločanje insulina iz trebušne slinavke. Temelji na ločenem nadomeščanju insulina za bazalne potrebe organizma ter za povečane potrebe ob obroku hrane oz. popravek ob hiperglikemiji. Izvaja se z večkratdnevnimi injekcijami dolgodelujočega in ultrakratkodelujočega insulina ali z neprekinjeno infuzijo insulina z insulinsko črpalko.
G
Odmrtje tkiva po poškodbi ali prekinjeni, zmanjšani prekrvavitvi in okužbi.
Stopnja, s katero posamezna zaužita hranila vplivajo neposredno na spremembo ravni glukoze v krvi. Posamezna hranila razvršča na lestvici od 0 do 100. Glukoza dvigne nivo v krvi najhitreje in najvišje, zato je GI glukoze 100, ostala živila so razvrščena ustrezno nižje na lestvici.
Odstotek glikiranega hemoglobina odraža povprečno višino glukoze v krvi v zadnjih 6 do 8 tednih in tako kaže sliko vodenja sladkorne bolezni. Normalna vrednosti HbA1c je pri bolnikih s sladkorno boleznijo pod 6,5 %, pri zdravih osebah pa 4,3 do 5,5 %.
Iz molekul glukoze sestavljen sladkor, glavna zaloga ogljikovih hidratov, shranjen v jetrih in skeletnih mišicah, ki se po potrebi lahko hitro razgradi do glukoze.
Hormon, ki ga izdelujejo in izločajo alfa celice trebušne slinavke in posledično povečuje količino glukoze v krvi tako, da sprosti glukozo shranjeno v jetrih. V setu za prvo pomoč uporabljamo glukagon za pomoč pri hipoglikemiji, kadar človek ne more jesti/piti ali je nezavesten. Injiciran glukagon povzroči porast glukoze v krvi.
Eden najpomembnejših virov energije za organizem. Hrana, ki jo zaužijemo, se v prebavilih razgradi do sestavin, ki se skozi steno črevesa vsrkajo v kri.
H
Zvečana koncentracija glukoze v krvi, ki je posledica nezadostnega izločanja insulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja ali obojega.
Stanje z zvečano koncentracijo insulina v krvi, ki nastane iz različnih vzrokov.
Zvečana količina maščob v krvi, ki je eden glavnih dejavnikov tveganja za aterosklerozo.
Zvišan krvni pritisk.
Nizka raven glukoze v krvi, eden najpogostejših zapletov sladkorne bolezni.
Snov podobna maščobam, ki nastaja v jetrih ali pride v telo s prehrano živalskega izvora. Sestavni del celičnih membran in ovojnic živčnih celic. Izhodiščna molekula za nastanek številnih hormonov in drugih molekul. Ločimo dve vrsti holesterola: nevarni LDL in koristni HDL.
Koristni holesterol, ki omogoča, da se presežek holesterola prenaša iz različnih tkiv in žilne stene nazaj v jetra. Raven HDL holesterola je pri večini bolnikov s sladkorno boleznijo znižana.
Nevarni holesterol, ki pospešuje nastanek ateroskleroze oziroma mašenje žil. Za ogrožene osebe, med katere spadajo tudi bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, velja ciljna vrednost holesterola LDL manj kot 2,5 mmol/L.
Kemična snov, ki jo izločajo žleze z notranjim izločanjem neposredno v kri. S krvnim obtokom se prenese na mesto, kjer učinkuje.
I
Nezmožnost spolnega občevanja.
Pojavljanje novoodkritih primerov bolezni v nekem časovnem obdobju in v neki populaciji. Navadno se prikazuje v odstotkih (število novih primerov na 100 prebivalcev) v enem letu.
Razmerje med telesno težo v kilogramih in kvadratom telesne višine v metrih. Vrednosti med 19 in 25 kg/m2 pomenijo ustrezno hranjenost. O debelosti govorimo, kadar je ITM nad 30 kg/m2.
Hormon, ki ga izdelujejo in izločajo beta celice trebušne slinavke. Znižuje količino glukoze v krvi.
Majhna elektronska naprava za neprekinjeno dovajanje insulina v podkožje. Namen je posnemanje delovanja zdrave trebušne slinavke. Sladkornemu bolniku zagotavlja bazalno dovajanje insulina, ob obroku ali povišani vrednosti glukoze v krvi pa mu omogoča dodajanje bolusnih odmerkov insulina.
Zmanjšana občutljivost celic na insulin. Za vzdrževanje normalne koncentracije glukoze v krvi mora trebušna slinavka izločati več insulina. Kaže se s potrebo po nenavadno velikih odmerkih insulina.
Slaba prekrvavitev, pomanjkanje krvi v delu organa zaradi oviranega pretoka krvi.
K
Izločanje ketonskih teles z urinom.
Vrednost, ki pove za koliko mmol/L se zniža raven glukoze v krvi ob injiciranju ene enote insulina.
L
Pripomoček, s katerim prebodemo kožo, da pridobimo kapilarno kri.
M
Tekočina med celicami v telesu, ki oskrbuje celice s kisikom in hranili, vključno z glukozo.
Majhna prenosna merilna naprava, namenjena sladkornim bolnikom. Z njim si sami (večkrat dnevno) merijo glukozo v krvi.
Povečano izločanje manjših količin beljakovin v urin. Opozarja na začetno poškodbo ledvic, kot posledico sladkorne bolezni.
Kronične spremembe na manjših krvnih žilah, kapilarah. Najbolj ogrožena so ledvica in očesna mrežnica.
N
Normalne vrednosti glukoze v krvi.
Sladkorna bolezen, ki se pojavi med nosečnostjo pri prej zdravi ženski.
O
Ena od treh osnovnih skupin hrane in vir energije za organizem. V prebavilih se razgradijo v glukozo, ki je neposreden vir energije za celice. 1 gram ogljikovih hidratov je 4,1 kcal / 17,1 kJ.
P
Vrednost glukoze v krvi, izmerjena po obroku hrane.
S
Kuhinjski sladkor, molekula glukoze vezana z molekulo fruktoze. V naravi jo najdemo v rastlinah (sladkorni trs in sladkorna pesa).
Način vodenja sladkorne bolezni, kjer bolnik samostojno, po navodilih zdravnika in edukatorja, na podlagi merjenja glikemije in drugih faktorjev sam spreminja odmerke insulina, prilagaja prehrano in telesno dejavnost.
Sladka snov, ki ne vsebuje ogljikovih hidratov in se uporablja kot nadomestek sladkorja.
Oblika sladkorne bolezni, ki večinoma nastane zaradi uničenja beta celic v trebušni slinavki in je največkrat povzročena avtoimunsko.
Oblika sladkorne bolezni, ki je posledica povečane odpornosti na delovanje insulina in/ali njegovega zmanjšanega izločanja. Osnova zdravljenja je zdrava prehrana, zmanjšanje telesne teže in telesna dejavnost. Lahko ga kombiniramo z zdravili (tablete in/ali insulin).
Š
Postopek izračunavanja vsebnosti ogljikovih hidratov v hrani. Omogoča usklajevanje obroka hrane s pravilnim odmerkom insulina.
T
Pankreas. Žleza z notranjim izločanjem.